Pogosto si postavljamo vprašanja, ali jaz to zmorem, ali je to zame. Predvsem v primerih ko čutimo nemoč ali stisko, se nam zdi vse tako daleč vstran. Res je, oboleli z multiplo sklerozo (ms) imamo pogosto prav takšne občutke. Spet se moramo spomniti, da imamo različne oblike bolezni, različne omejitve in tudi vsak omejitve doživlja po svoje. Prav zaradi tega ne smemo zanemariti nobene težave. Prav je, da o tem govorimo. Kot je tudi prav, da govorijo o svojih stiskah in doživljanju tudi naši svojci. Ne glede na velikost stiske, je za vsakega njegova največja. Prisluhnimo si med seboj. Ne delimo se, mi pa vi, ali zdravi in bolan. Ne tekmujmo komu je bolj hudo, kdo potrebuje več pomoči. Prisluhnimo si, iščimo rešitve in dovolimo si sanje in želje. Ne postavljajo si mej. Skupaj v pogovoru, zmoremo vse in še več.

Na tem druženju smo pokazali prav to. Bili smo skupaj z ciljem preživeti lep poletni dan. V ospredju smo bili prisotni, ne ms. Vsak je dodal svoj del v lepoto dneva. Skupaj smo oblikovali mozaik, katerega je sestavljal smeh, razigranost, veselje, gibanje, dobrodelnost, nasmeh, objem,... Paleta različnosti je ustvarila harmonijo.

Hvala vsem, ki ste se udeležili tega druženja. Hvala tudi tistim, ki so to druženje omogočili. Hvala tudi vam, ki se niste mogli udeležiti dogodka, pa ste vseeno bili z nami.