Fizioterapija in multipla skleroza
Andrej Martić, dipl.fiziot.,
Služba za nevrorehabilitacijo, Nevrološka klinika Ljubljana
Uvod
Namen fizioterapije je razvijati, vzdrževati ali ponovno vzpostaviti optimalno gibanje in funkcijske sposobnosti pri posameznikih in vsem prebivalstvu, v vseh življenjskih obdobjih. Fizioterapija obsega postopke, pri katerih sta gibanje in funkcijska sposobnost posameznika obravnavana glede na okoliščine, kot so: staranje, poškodbe, bolezni, okvare, zdravstveno stanje ali okoljski dejavniki. Funkcijsko gibanje je bistvo pomena biti zdrav. Tako fizioterapijo opisuje splošna definicija Svetovne zveze za fizioterapijo (World Confederation for Physical Therapy).
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri rehabilitaciji in vzdrževanju funkcionalnega stanja oseb z multiplo sklerozo (MS). Bolezen tisočerih obrazov s svojo raznolikostjo predstavlja izziv tako za fizioterapevta kot tudi za celoten rehabilitacijski tim in svojce obolelega.
Klinični izzivi
Prehodna poslabšanja stanj MS predstavljajo izziv za fizioterapevta pri uporabi terapevtskih postopkov. Ta poslabšanja simptomov lahko imenujemo tudi lažni zagoni oz. ˝psevdo˝ zagoni, ki se kažejo kot utrudljivost, mišična oslabelost ipd. Nastopijo zaradi okvarjene funkcije prevajanja živčnih impulzov znotraj centralnega živčnega sistema. Prožilni dejavniki so lahko:
- Povišanje centralne telesne temperature (pregrevanje, preobremenjenost, infekcije različnega izvora)
- Neprimerna uporaba zdravil
- Zaprtost
- Nespečnost (urgentna inkontinenca, nehoteni gibi, zvišan mišični tonus, bolečina itd.)
- Motnje razpoloženja (depresija)
- Stres
- Druga stanja
Vloga fizioterapevta
Vloga fizioterapevta se prilagaja skozi potek bolezni glede na želje in potrebe bolnika. Osnovna naloga fizioterapevta je uporaba učinkovitih terapevtskih postopkov, s katerimi poskušamo pomagati bolniku doseči optimalno funkcijsko neodvisnost, varnost in kvaliteto življenja. Učinkovit fizioterapevtski rehabilitacijski program mora vsebovati specifične intervencijske postopke, ki so prilagojeni vsakemu posamezniku posebej. Vsak program bo:
- Izobraževal bolnike in njihove svojce o pomembnosti rehabilitacije
- Individualno prilagojen posamezniku in njegovim težavam in potrebam za optimizacijo zdravja in funkcioniranja
- Vseboval informacije o medicinsko tehničnih pripomočkih in prilagoditveni opremi za dom, službo, avto ipd.
- Vseboval ciljno usmerjene intervencijske posege
Vloga fizioterapevta med potekom bolezni
Ob postavitvi diagnoze
Ob odkritju bolezni oziroma ob postavitvi diagnoze je fizioterapevt dolžan bolnika poučiti o pomembnosti ustrezne telesne dejavnosti, utrudljivosti in ostalih postopkih obvladovanja simptomov MS (ravnotežje, hoja ipd.).
Ob ponovnem zagonu
Cilj fizioterapije po akutnem zagonu bolezni je postopno vračanje na osnovni nivo funkcioniranja. Intezivna fizioterapija običajno nastopi v obdobju od dveh tednov po zagonu.
Napredujoča bolezen
Psihološka podpora in fizioterapija je usmerjena v ohranjanje obstoječega funkcioniranja, v varovanje pred padci in optimiziranje zdravja in splošnega dobrega počutja. Potrebno je oceniti potrebo po medicinsko tehničnih pripomočkih in ostalih prilagoditvenih pripomočkih. Obvladovanje prisotne simptomatike v vsakdanjem življenju je primarni cilj obravnave.
Fizioterapevtski program
Fizioterapevt ob prvem srečanju oceni stanje bolnika z ocenjevalnimi protokoli ki so osnova za sestavo fizioterapevtskega programa. Bolnik predstavi svoje kratkoročne cilje, ki so lahko dosegljivi in realni. Cilji se sproti prilagajajo glede na napredek ki ga med rehabilitacijo bolnik prikaže. Funkcionalni cilj je pomembna motivacijska komponenta, ki bolnika lahko dodatno motivira, fizioterapevta pa usmerja v ciljno usmerjeno fizioterapijo. Druga motivacijska komponenta je t.i. ˝duševna hrana˝. V kolikor ima bolnik težave z mišično močjo, utrudljivostjo in motnjo hoje bo bolj motiviran izvajati aktivnosti vezane na funkcijo, kot pa izvajati samostojno aktivne vaje (npr. dvig nog od podlage). Specifičnost MS je tista ki jo je treba upoštevati pri obravnavi bolnika. Počitki med izvajanjem aktivnosti in terapevtskih postopkov z namenom izogniti se pretirani utrudljivosti, obvladovanje utrudljivosti v vsakdanjem življenju, so le nekateri izmed osnovnih ciljev fizioterapevtskega rehabilitacijskega programa. Dolgoročni cilji pa morajo vsebovati učinkovite programe vadbe/telesne dejavnosti v domačem okolju, za katere ne potrebujemo strokovnega nadzora.
Vadba v domačem okolju
Ključno za oblikovanje smernic za telesno dejavnost v domačem okolju so zabavni, raznoliki, ciljno usmerjeni in realni postopki. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati stopnjo utrudljivosti, pomanjkanje motivacije, potrebno pomoč pri izvedbi, časovne omejitve ipd.
Poudarek terapevtske vadbe mora biti na:
- Izboljšanju funkcioniranja (izboljšanje poravnave trupa, mobilnosti, moči in vzdržljivosti)
- Obvladovanje povišanega mišičnega tonusa (spastičnosti)
- Obvladovanje utrudljivosti
Program terapevtske vadbe sprotno prilagajamo glede na napredek ki ga posameznik doseže.
Telesna dejavnost in MS
Skozi zgodovino so se dejstva o telesni dejavnosti in MS zelo spreminjala. Do leta 1940 so bolniki pasivno čakali na razvoj trajnih posledic. S časom so pričeli ugotavljati da to ni pravi način zdravljenja bolnikov in da je telesna dejavnost eden izmed ključev do daljšega in bolj kvalitetnega funkcioniranja. Petajan in kolegi so eni izmed začetnikov raziskovanja pomembnosti vpliva telesne dejavnosti na kvaliteto življenja oseb z MS (1). Po tem obdobju se je povečalo število objavljenih študij, ki kažejo pozitiven vpliv rehabilitacijskih programov na izboljšanje kontrole trupa, povečano aerobno kapaciteto, izboljšanje kvalitete življenja, povečani velikosti mišičnih vlaken, zmanjšanje izgube možganskega volumna ipd. (2-7). Povečano število padcev, osteoporoza, slabše fizično stanje so razlogi za oblikovanje učinkovitega in varnega fizioterapevtskega programa (telesna vadba, dejavnost ipd.).
Zaključek
Programi rehabilitacije v kliničnih programih za bolnike z multiplo sklerozo so dokazali ugodne učinke na njihove zmanjšane zmožnosti, sodelovanje in kakovost življenja. Zdravstvena vzgoja bolnikov in njihovih svojcev je poleg uporabe ustreznih terapevtskih postopkov ključ do uspeha.
1. Petajan JH, Guppmaier E, White AT, et al. Impact of aerobic training on fitness and quality of life in multiple sclerosis. Ann Neurol. 1996; 39:432–441.
2. Dalgas U, Stenager E, Ingemann-Hansen T. Multiple sclerosis and physical exercise: Recommendations for the application of resistance, endurance, and combined training. Mult Scler. 2008 Jan; 14(1):35–53
3. Karpatkin HI. Multiple sclerosis and exercise: A review of the evidence. Int J MS Care. 2005; 736–741. Available at www.mscare.org.
4. Rietberg MB, Brooks D, Uitdehaag BM, Kwakkel G. Exercise therapy for multiple sclerosis.Cochrane Database Syst Rev. 2005 Jan 25; (1):CD003980.
5. Storr LK, Sorensen PS, Ravenborg H. The efficacy of multidisciplinary rehabilitation in stable multiple sclerosis patients. Mult Scler. 2006 Apr; 12(2):235–242.
6. Dalgas U, et al. Resistance training improves muscle strength and functional capacity in multiple sclerosis. Neurology. 2009 Nov 3; 73(18):1478–1484.
7. Prakash RS, Snook EM, Motl RW, Kramer AF. Aerobic fitness is associated with gray matter volume and white matter integrity in MS. Brain Res 2010 Jun; 1341:41–51.
8. White LJ, Castellano V. Exericse and brain health—implications for MS: neuronal growth factors. Sports Med. 2008; 36(2):91–100.